Lažje življenje
Kmalu po Kristusovi smrti sta šla dva njegova učenca, Peter in Pavel, v Rim, kjer sta začela širiti Kristusov nauk. Pot ni bila lahka, toda bila sta zelo vztrajna in pridobila sta veliko vernikov, saj je celo Rim imel s kristjani veliko težav oziroma obratno.
Dolgo po njuni smrti, leta 391, je cesar Teodozij dokončno priznal krščansko vero kot edino uradno vero v Rimu in v celotnem imperiju. Toda v čem je past? Vsi, ki se vsaj malo spoznate na zgodovino, veste, da je Rim vladal večini takrat znanega sveta in za tiste čase so bili izredno razviti. Ogromni državi so vladali konzuli, generali, cesarji itd. Večina med njimi je gojila željo po bogastvu, spoštovanju in vladanju in med njimi so stalno potekali boji za oblast. V času priznanja krščanske vere je bilo Rimsko cesarstvo že malo v krizi, saj so ljudje počasi spoznavali, da vsi ti veliki možje nimajo več takšne moči, kot so si jo sami pripisovali. Tudi Rimski voditelji so videli, da jim stvari počasi polzijo iz rok in, da ljudje niso več tako pohlevni.
Treba je bilo najti nekaj neverjetnega, božanskega, s čimer bi zaslepili in podjarmili neizobražene in revne mase ljudi.
S priznanjem in širjenjem krščanstva se je v Rimu počasi začelo vse spreminjati na bolje. Pomembni Rimljani, ki so bili vsi zelo bogati, so ugotovili, da lahko s krščansko vero spet podredijo ljudi in tako vzpostavijo red.
Od samega začetka je bilo precej neuspelih poskusov, toda sčasoma je bogatim Rimljanom le uspelo postaviti nekakšne temelje krščanstva, ki so vse kristjane spravili pod eno streho. Predvsem so imeli strategijo, znanje, izkušnje in najbolj pomembno, kapital. S svojimi marketinškimi potezami, bliščem in dobro sestavljenimi pravljicami, ki so jih po potrebi nadgrajevali, so vernike enostavno zaslepili in lahko bi rekel, tudi kupili.
Znali so vladati neizobraženim, revnim in zaslepljenim masam že pred krščanstvom. Vse to jim je pomagalo, da so prevzeli oblast nad krščansko vero in s tem tudi nad vsemi verniki. Postali so vladarji krščanske vere, ki je imela sedež v Rimu in sčasoma so si podredili večino takrat znanega sveta. Če zdaj vse to pogledate malo širše, je vse samo dobro zamišljeno širjenje Rimskega imperija ob pomoči ideje o veri in bogu. Središče je sicer Vatikan, ne Rim, toda Vatikan je v Rimu.
Poznate pregovor Volk dlako menja, čudi pa ne? To še danes vidimo, saj rimskokatoliška cerkev s sedežem v Vatikanu vlada polovici sveta. V bistvu se ni nič spremenilo. Tudi Hitler je želel z vojsko osvojiti vso Evropo. Po vojni pa je to uspelo Nemčiji brez vojne. Malo razmislite, pa boste videli, da imam prav.
Rim in vero so začeli voditi bogati Rimljani, ki so – kot vedno do tedaj – hoteli imeti še več. Vse zgodbe so napisali z namenom, da bi še bolj obogateli. Ker so imeli veliko izkušenj z vodenjem ljudi, to zanje ni bil poseben problem. Staro pravilo, ki velja že mnogo let, pravi: “Ljudem povej tisto, kar želijo slišati. Če si dober govornik in znaš dodati še dobro pravljico, si zmagal.”
Najpomembneje je bilo, da so vernikom znali vcepiti strah pred bogom!
Pravi primer so ljudje iz bližnje zgodovine: Hitler, Stalin, Tito, Castro itd. Če pogledate današnje politike, je kar jasno, da se v bistvu ni kaj dosti spremenilo.
Pomembna sta le zgodba in cilj.
Pravila ponavadi ne veljajo za tiste, ki so jih napisali.
Marjan Vukosav
--------------------------------------------------------------
Zakon “karme”
Kadarkoli bom sprejel kako odločitev, si bom zastavil dvoje vprašanj. Kakšne posledice prinaša odločitev, ki jo sprejemam? Bo ta odločitev prinesla izpolnitev in srečo meni in tistim, ki jih odločitev zadeva?
Deepak Chopra
nazaj 
naprej 
MORDA VAS ZANIMA TUDI:
Feb 17, 2025