Lažje življenje
Marjan Vukosav, rojen 22. marca 1956 v Ljubljani. Oče je bil po rodu iz hrvaške Dalmacije, kraj Vrgorac, po poklicu oficir, mati Ljubljančanka, učiteljica.
Že takoj se vidi, da je bil pri nas v družini red, večinoma celo očetova diktatura. Toda jaz sem bil večna opozicija. Oče je izhajal iz kmečke družine, pa še oficir je bil, se pravi, bil je precej “zaplankan”, kar se tiče vzgoje. Zato sva bila z očetom v stalnem konfliktu in glede na to, da je on po horoskopu bik, jaz pa oven, to že v začetku ni bila najboljša kombinacija. Mene je zanimalo druženje, zabava, ženske, skratka lepo življenje in avanture.
Moj oče pa je bil, redoljuben in ustvarjalen, nič mojega ga ni zanimalo in zato sva precej težko sodelovala. Imel pa je čuda dobrih idej, vendar večine ni znal uresničiti, ker ni imel širine in potrpljenja. Bil je sposoben organizator, po drugi strani pa “delomrznež”, vendar je znal odlično organizirati in motivirati ljudi, da so delali namesto njega in po njegovih navodilih.
Vsakomur je pošteno plačal, mnogokrat celo preveč. Mama mu je dostikrat govorila: “Blagor tistim, ki imajo opravka s tabo.” Toda on je imel vedno prav in pri njem je bilo vse samo belo ali črno, brez vmesnih nians. Imel je pač kmečko logiko in te se je držal “kot pijanec plota”. Kljub temu je veliko ustvaril, kar je tudi meni pomagalo, da sem se imel od koga učiti. Verjetno sem kreativnost in trmo podedoval po njem, po materi pa toleranco, razmišljanje in širino.
Mama je bila učiteljica, in sicer na šoli, ki sem jo obiskoval. Ker me šola ni preveč zanimala, sva bila tudi z mamo v stalnem konfliktu.
Ker sva bila oba na isti šoli, ona učiteljica in jaz učenec, je imela vse informacije o meni iz prve roke. Ničkolikokrat sem moral za kazen klečati v njenem razredu, polnem učencev, večkrat celo šolsko uro. Si predstavljate to sramoto? Tudi ona je bila stara šola in na prvem mestu ji je bila družina, toda z mojim očetom sta imela stalno konflikte, kajti, kot sem že rekel, je imel on vedno prav, zato smo imeli vsi v družini z njim nenehne boje.
Pri sedemdesetih se je mati ločila. Na smrtni postelji mi je rekla: “Žal mi je, da se nisem ločila dvajset let prej in, da nisem naredila vozniškega izpita.” Žalostno, toda žal prepozno.
Zato pa se vsaj jaz večinoma držim tega in se trudim živeti karseda racionalno.
To pišem v razmislek mnogim, ki po nepotrebnem trpite v nemogočih zvezah. Ljubite sebe in svoje življenje, prekratko je, da bi ga zapravljali za budale!
Zelo pa me je zanimalo delo v gostinstvu in delo z ljudmi. Zato sem po komaj dokončani srednji šoli začel delati doma v lokalu. Hodil sem kar na tri srednje šole, a nobene dokončal, na koncu sem naredil večerno srednjo prometno. Šola me enostavno ni zanimala, ampak me je zanimalo aktivno življenje in vse povezano z njim. Ko sem doma delal v lokalu, sem se veliko “naučil” in spoznal mnogo zanimivih ljudi, kar mi je prišlo prav pozneje v življenju.
V tistih časih smo mladi veliko hodili v diskoteke, to so bili lepi časi. Glede na to, da sem bil stalno po diskotekah od svojega 15. leta, sem tudi starše navdušil, da smo naredili diskoteko v hiši, pod obstoječim lokalom smo namreč imeli precej veliko klet. Starši so dali del denarja, ostalo sem si izposodil in začel sem delati diskoteko.
Imenovala se je “M klub” in bila je ena prvih modernih, privatnih diskotek v Ljubljani. Bilo je leta 1981. Posel je šel noro dobro, vsak dan je bilo polno. V dobrih treh mesecih sem vrnil vse dolgove, v naslednjih treh pa še vso investicijo. Danes kaj takega v gostinstvu ni več mogoče. Toda ker sta bila starša starokopitna, mama tudi precej verna, jima to nekako ni bilo preveč všeč, saj je bil za njiju to neke vrste “kupleraj”.
Zaradi nestrinjanja sem odšel od doma, pustil diskoteko staršem in prevzel v Ljubljani diskoteko “Čuk klub”, ki so jo že malo prej zaradi težav zaprli. Vzel sem jo v najem in jo preimenoval v “Club Valentino”. Lokal sem popolnoma spremenil in mu dal čisto nov videz in funkcijo. Bil je bolj klub ali kabare, ne čisto klasična diskoteka. Tu se je rajanje nadaljevalo s polno paro od leta 1983 do 1990. Skoraj vsak dan je bil tematski večer z ansambli in pevci.
Med prvimi so bili ansambel Gu-Gu, ki je nastopal vsak četrtek, zatem Faraoni, Agropop, Plava trava zaborava... Od pevcev so tu nastopili med najbolj znanimi Oliver Dragojević, Oliver Mandić, Dino Dvornik, Ibrica Jusić, Arsen Dedić, Josipa Lisac, Dado Topić, Boris Novković, Vlado Kalember, Tomaž Domicelj... Ne spominjam se vseh. Istočasno sem še v Portorožu prevzel diskoteko “Bau-bau” in jo preimenoval v “Jet klub”, pozneje pa sem naredil še “Arcadijo” v hotelu Bernardin, ravno tako v Portorožu. Obe diskoteki sem vodil samo nekaj let. Zaradi “ VIŠJE SILE”, tako so se izrazili, so mi prekinili pogodbo in ju dali v najem drugim subjektom. Toda ne glede na to sem dobro zaslužil.
“Denarja sem imel kot berač uši.”
Problem je bil predvsem v tem, da sem imel veliko idej in načrtov, nisem pa imel sposobnega kadra, ki bi me podpiral. Verjetno sem bil pa tudi sam preveč “pameten” in sem mislil, da bom vse zmogel sam, a se na žalost ni izšlo, kot bi se moralo.Mnogi mi danes govorijo , da sem biu neumen , ker sem pustil personalu, da me “kradejo”, toda jaz sem vse to vedel in se radi tega nisem preveč sikiral, saj je tudi meni ogromno ostalo. Pa še personal je delal z veseljem , kar je vsem prineslo še več zaslužka.
Mnogi pa ne vedo, da sem imeu v diskoteki posebnega človeka, računovodjo, ki je vsak dan vodil evidenco o količini pijače in denarju, meni je vse štimalo. Toda kje so kelnarji največ zaslužili , ne boste verjeli , NA LEDU. Zato meni ni bilo nikoli potrebno poravljati ledomata , ha, ha. Toda denar nisem izgubljal zato, ker bi ga kradli natakarji , ampak sem biu jaz “ neumen” in napačno investiral, žal.
Toda danes vidim mnoge , ki so mi solili pamet in me “žalili” , da sem” budalo” , še v mnogo slabši situaciji , kot sem sam , nekateri so že pokojni in to radi svojih “ neumnosti” , ali pa so reveži.
Če bi imel tedaj v rokah tako knjigo, kot jo imate zdaj vi, bi gotovo naredil manj napak in se zato tudi manjkrat znašel v bankrotu in podobnih problemih.
Toda kaj hočemo, je že moralo biti tako. Upam, da bo vam uspelo bolje kot je meni. “Po toči zvoniti je prepozno.”
V vsem času svojega obrtništva in podjetništva sem se še nečesa naučil. Kadar kaj delate, sploh če je od tega odvisna vaša prihodnost, za delo najemajte profesionalce in jih dobro plačajte. Izogibajte se pomoči prijateljev in znancev, češ, da bo ceneje. Vedite, da bo na koncu vedno mnogo dražje. Upoštevajte moj nasvet, če se le da.
Nisem ravno ne vem kakšen intelektualec, sem pa v življenju preštopal skoraj vso nekdanjo Jugoslavijo in velik del Evrope, spoznal veliko različnih ljudi in sodeloval v mnogih poslih in tako spoznal različne ljudi, od preprodajalcev drog, plačanih morilcev, prostitutk, tajkunov in lopovov, pa vse do župnikov, sodnikov, odvetnikov, policajev in inšpektorjev. Da niti ne omenjam ostalih poštenih državljanov. Skratka, doživel sem veliko stvari, lepih in manj lepih, kar je normalno, če si aktiven. Obšel sem tudi velik del sveta in redkokdaj mi je bilo dolgčas.
Lahko rečem, da se spoznam na veliko različnih stvari, tako v poslu, kot v vsakdanjem življenju.
Vse življenje sem v akciji in vse življenje se učim, delam, ustvarjam, občasno sem celo v borbi z nepoštenimi in prepotentnimi novodobnimi kapitalisti, tajkuni. Eden takih je znani tajkun Igor Lah, ki mi je s svojimi manipulacijami krepko zagrenil življenje. Po dvajsetih letih poštenega sodelovanja z moje strani me je izdal in mi “zarinil nož v hrbet”. Nima smisla, da vas obremenjujem. Toda zgodba še ni končana. Klub vsej tej “štali” sem zdaj svoboden in pripravljen za nove izzive in kot sem že povedal, do zadnje kaplje krvi.
-Ni umetnost postarati se, umetnost je, kako to prenesti.
Johann Wolfgang Goethe
-Moškega osreči mnogo stvari, žensko samo ljubezen.
Ljudski pregovor
-Še življenja ne poznamo, kako bi poznali smrt?
Konfucij
-Tisoč prijateljev je malo, en sam sovražnik je veliko.
Turški pregovor
------------------------------------------------
Vesoljni duh z uglajeno natančnostjo in nezmotljivostjo razuma ureja vse, kar se dogaja v milijardah ozvezdij. Njegov duh je popoln in najvišji in prežema sleherno vlakno življenja. Vse, kar živi, je izraz tega razuma. In ta razum deluje po zakonitostih sedmerih duhovnih zakonov.
Deepak Chopra
------------------------------------------------
-Ni pomembno samo materialno bogastvo, ampak tudi duhovno, saj bosta vaše premoženje in znanje le tako pridobila vesoljno in neskončno vrednost.
Marjan Vukosav
-Poslušajte, berite, glejte, razmišljajte, ukrepajte! Bog vam je dal možgane, uporabljajte jih!
Marjan Vukosav
nazaj 
naprej 
MORDA VAS ZANIMA TUDI:
Feb 17, 2025