Lažje življenje
Ko se pari ločujejo, vsak prelaga krivdo na drugega; le redki priznajo, da so česa krivi. Ko moški predlaga ločitev, ponavadi nastane družinski škandal Za vse, tudi za njene prijatelje ste naenkrat navadna baraba, v večini primerov celo “prasec.”
Skoraj nedolžna je prišla v zakon, dala mu je svojo mladost, zdaj jo je pa izkoristil in zavrgel. Vse boste, samo človek ne. In zdaj mi povejte, kje je vsa tista ljubezen in zaobljube: “Do konca življenja, v dobrem in slabem.”
Ko pa ženska predlaga ločitev, je situacija podobna. Za vse je spet kriv mož. Običajna izjava njenih prijateljev in sorodnikov: “Poglej jo, revico, saj smo vedeli, da se to ne bo izšlo in hvala bogu, da je spregledala in se končno rešila tega kurbirja in prasca.” V obeh primerih je na koncu moški brezsrčen izkoriščevalec in vsi se bodo trudili po najboljših močeh, z vašo bivšo na čelu, da bi vam čim več pobrali. V vsakem primeru ponavadi moški potegne ta kratko.
Hvala bogu ni pri vseh parih tako, obstajajo tudi pametni, ki znajo sesti in se pogovoriti ter se tudi pozneje dobro razumejo.
Predvsem je treba biti pameten, toleranten in zelo razumen, sploh če imata zakonca otroke.
Kot sem že omenil, so več ali manj vse ženske “sponzoruše”, moški pa smo “prasci” . Takšno mnenje imamo eni o drugih, kar več ali manj drži. Toda če to mnenje malo razdelam in pojasnim, zakaj mislim, da je tako, se moram vrniti na začetek človeštva, k Adamu in Evi. Najprej je bil Adam in bog je iz njegovega rebra ustvaril Evo, se pravi je po tej logiki ženska podrejena moškemu in je teoretično naša last, saj je del nas. Eva pa je kot prva ženska hudiču prodala Adama za eno jabolko, se pravi je gledala samo na svojo korist, kot klasična “sponzoruša” in s tem vse nas prikrajšala za raj. In ker je Adam Evi to očital, je bil posledično “prasec” in to smo še sedaj. Saj veste iz prakse, da kadar ženski kaj očitate ali jo upravičeno napizdite, ste ponavadi “prasec” Se pravi, moški in ženske imamo ta odnos v genih od pamtiveka.
Če gremo malo naprej, vidimo, da smo bili moški v glavnem lovci in bojevniki, ženske pa plen. Enostavno si uplenil žensko in jo odpeljal domov, da je skrbela za tvoj dom in za razmnoževanje. Ne verjamem, da je bilo pri tem kaj veliko ljubezni, bila je le potreba po zabavi in ohranitvi vrste, ženska je enostavno postala last moškega. Pa ne samo ena, imel si jih, kolikor si bil dober lovec in bojevnik, da si jih lahko nahranil in zaščitil. To je bila v začetku neka oblika družine, z bolj malo ljubezni. Takrat tudi ni bilo veliko časa za romantiko, saj je bilo pomembno samo preživetje. Kasneje so se ljudje celo poročali, kar je predvsem reklamirala krščanska vera, ker je imela s tem večji nadzor nad ljudmi in posledično več vernikov, ki so delali in živeli točno tako, kot je predlagala cerkev. Tudi pogani so to že prakticirali, vendar iz tega niso delali takega cirkusa kot kristjani. Pri njih je dolgo veljalo prepričanje, da kar si ujel, je tvoja last, ni pomembno, koliko. Cerkev je celo kaznovala ljudi na vse možne krute načine, če se niso držali njenih pravil. Verski velikaši se niso kaj posebno ozirali na ljubezen, čeprav so je imeli polna usta. Tudi oni so imeli po več žensk, posledično tudi otrok. Se pravi, tudi oni so si lastili ženske, bile so jim kot sužnje. V precej podobni obliki se je to, z manjšimi spremembami, dogajalo vse do srednjega veka. Ljudje so se sčasoma kultivirali in se ukvarjali tudi z drugimi zadevami, ne samo s preživetjem, vsaj tisti, ki so bili bolj pri denarju. Za reveže ni bilo večjih sprememb in marsikje po svetu je še vedno podobno, vsaj pri nekaterih verah, ki celo spodbujajo in reklamirajo posedovanje ženske. Trgovina z ljudmi je pa je tako ali tako vedno obstajala in tudi bo, dokler bo to biznis. Toda ker imamo ljudje čustva, so ljudje začeli o tem razmišljati in postopno ugotovili, da je za dober zakon in kvalitetno družino dobrodošla ljubezen in spoštovanje med možem in ženo. Tako so se eni in drugi dogovorili, da nihče v družini ni lastnik drugega, ampak so skupaj zato, ker tako želijo. Postopno se je začelo vedno več govoriti o pravicah, ne samo o dolžnostih v družini. Posledično se je tudi vse več govorilo o pomembnosti ljubezni, tudi do narave in vsega okoli nas.
Toda zdaj se pojavi vprašanje, zakaj potem prihaja do ločitev, če nam je pa vse tako jasno. Po moje ima zopet “hudič” prste vmes. Ljubezen naj bi bila ja rešitev za vse.
Toda kot sem navedel že na začetku, imamo moški že od pamtiveka v genih tak odnos do žensk, da je ženska naš plen in posledično naša lastnina. Moški zato še vedno lovimo, in to večinoma ne iz ljubezni ali zaradi ljubezni, ampak da bi se potrdili, da smo še vedno dobri lovci, ker med moškimi to šteje. Obstajajo pa seveda tudi moški, ki jim je ta gen zakrknil, ker so tudi njegovi predniki vse manj lovili in posledično so to zvesti, pridni in pohlevni možje. Kar ni nič slabega, vsaj družina ne trpi. Toda moški bomo imeli to vedno v genih in slej ko prej pri kakšnem potomcu to “udari ven”, tako kot vsi talenti, ki jih prinesmo na svet. In vsi tisti, ki na veliko razpravljajo o zakonih in ločitvah, mlatijo prazno slamo. Problem je v nas samih, in to rešujemo v zakonu samo z medsebojnim spoštovanjem in pogovorom. Predvsem, ko se dva poročita, se morata dogovoriti za pravila v zakonu, ki se jih bosta oba držala.
Vsi verski zakoni in podpisi nič ne pomagajo, če ni družinskega dogovora. Pomembno je, da se partnerja o vsem dogovorita, tudi recimo o skokih čez plot, kar je poleg pomanjkanja denarja glavni vzrok ločitev. Predvsem zakaj in kako to rešiti, da ni potrebe po skakanju čez plot, ne za moškega ne za žensko.
Lahko se celo dogovorita za svoboden zakon in si občasno privoščita drugega partnerja. To je precej popularno pri Skandinavcih, ampak se vedno ne obnese, ker ljudje pač ne uporabljajo pameti. Včasih smo samo moški ožigosani kot kurbirji, toda vse več žensk lovi moške in mnoge so hujše kot moški. Znajo biti mnogo bolj rigorozne in odločne. Sploh zdaj, ko se borijo “kao” za enakovrednost, je to vse bolj moderno. Se pravi, lov se še vedno nadaljuje, samo da zdaj postajamo plen moški. Ampak ne bojte se, da bi vas katera napadla, če niste bogati.
Ločitev pa je samo vmesna faza, ki se ji pač moramo prilagoditi, tako kot bolezni in smrti. Prilagodili pa se bomo tako, da bomo v prvi fazi zadržali spoštovanje do sebe. To pa bo mogoče le, če se bomo imeli radi in tako bo ljubezen do nas samih premagala vse probleme. To velja za moške in tudi za ženske.
V tej knjigi sem popisal še druge vzroke ločitev, pa preberite.
Ko ženska deli premoženje, vsak njen golaž stane več kot jastog v restavraciji in to, v Monte Carlu, posledično pa je vsak njen sex dražji, kot, če bi ti vsakič pripeljali lepotico iz Brazilije, da čiščenja in pranja niti ne omenjam.
nazaj 
naprej 
MORDA VAS ZANIMA TUDI:
Feb 17, 2025